 |
|
Rokoborba je oblika borilne veščine , pri kateri si tekmeca brez dodatnih pripomočkov prizadevata na podlagi uporabe fizične moči , teže celotnega telesa in posebnih vzvodov ter metov pridobiti premoč drug nad drugim.
Rokoborba je ena najstarejših oblik golorokih borilnih veščin na svetu (poslikave in zapisi o rokoborbi različnih starosti se pojavljajo po vsem svetu, najstarejši pa so ocenjeni na več kot 4000 let) hkrati pa je zaradi svoje zgodovinske prisotnosti v različnih oblikah po vseh celinah t.i. »svetovna« borilna veščina.
Rokoborba je tudi ena izmed najstarejših oblik tekmovalnih športov .
Rokoborba skozi zgodovino
Čeprav se pojavljajo poslikave, ki prikazujejo domnevno zgodnje oblike rokoborbe že v starem Egiptu, so najbolj znane oblike rokoborbe znane iz antične Grčije , starega Rima in Indije .
Čeprav je rokoborba izvorno borilna veščina, namenjena realni borbi brez pravil, je hitro postala priljubljena tudi kot oblika tekmovalnega športa z različnimi pravili oz. omejitvami glede prijemov in poškodb . Kot najbolj znan primer te oblike je športna rokoborba Olimpijskih iger , tako antičnih kot novodobnih. |
|
|
Oblike rokoborbe
Rokoborba se pojavlja v različnih oblikah in pod različnimi imeni. V grobem jo lahko delimo na tri kategorije:
- športna rokoborba,
- borilna rokoborba,
- gledališko - športna rokoborba.
Te tri kategorije odražajo različne vidike oz. namene znotraj rokoborbe same. Določene oblike se osredotočijo le na določen vidik, nekatere pa jih gojijo več. Športna rokoborba Ta oblika zajema tekmovalno obliko rokoborbe, kjer je s pravili in točkovanjem poskrbljeno za relativno varnost tekmovalcev. Danes najpogostejše oblike športne rokoborbe so: Grško-rimski slog , prosti slog , Judo , Sumo . Športna oblika rokoborbe je danes najbolj razširjen in javno znan vidik rokoborbe. Borilna rokoborba Rokoborba je izvorno celostna veščina in že v osnovi daje znanja , uporabna tudi v določene borilne namene. Gre predvsem za prijeme in vzvode, ki omogočajo hitro onesposobitev in nadzor nasprotnika, nekateri pa imajo kot posledico pogosto lahko hujše poškodbe ali celo smrt . S preobrazbo v športne oblike rokoborbe, so mnoga takšna znanja postala drugotnega pomena, saj večje število le-teh tekmovalna pravila izključujejo in so se zato iz športnih oblik postopno porazgubila. Tako danes rokoborbo v izvorni, celostni obliki najverjetneje gojijo le nekatere ljudske oblike rokoborbe po svetu. Pogosteje so se namreč borilna znanja oddelila od športnega dela in ostala kot nekakšen » skrivni « oz. » prepovedani « del športnih oblik, ki se je ločeno predajal naprednim učencem . Postala so tudi vir znanja iz katerega so črpali različni drugi borilni športi in veščine, tako stare in predvsem moderne dobe. Velik del teh znanj v angleščini zajema pojem »grappling« (a zajema tudi znanja dovoljena v športnih tekmovanjih). Danes najbolj znane borilne oblike rokoborbe, Judo , Sambo , brazilski ju jutsu oz. Gracie ju jutsu , ne predstavljajo celostne rokoborbe v izvornejši obliki, so njene le danes najbolj znane nadgradnje in izpeljanke . Borilni vidik rokoborbe, s svojimi vzvodi, prijemi in meti, je tudi velik del danes zelo priljubljenih in medijsko izpostavljenih » mešanih borilnih veščin « in izpeljank ( Shooto , moderni Pankration ,...) . Gledališko - športna rokoborba Ker rokoborba pogojuje dobro telesno pripravljenost in mnogo nenavadnih spretnosti, je bila skozi zgodovino vedno predmet občudovanja. Na večjih praznikih , sejmih , karnevalih in drugih prireditvah, so v preteklosti pogosto nastopali rokoborci, ki so prikazovali svoje veščine, pogosto pa je bila gledalcem ponujena tudi možnost izzvati rokoborca v zameno za nagrado ob zmagi. Smisel te oblike je v predstavi - zabavati občinstvo - in posledičnem zaslužku prireditelja ter udeležencev. Priljubljenost rokoborbe kot zabavne predstave je skozi zgodovino nihala in vseskozi so prireditelji spreminjali in dopolnjevali obliko predstave, da bi še privabljala občinstvo. Tako je dolgotrajno in pristno borbo kmalu zamenjala krajša, dinamična borba z vnaprej izdelanim grobim scenarijem, kasneje pa tudi borba z gledališkimi vložki, akrobatskimi veščinami in nasploh ustvarjenjem popolne iluzije prave borbe z zgodbovnim ozadjem. Največji razmah je ta oblika rokoborbe dosegla v ZDA v 20. stoletju kot t.i. poklicna rokoborba , ki je v nekoliko različnih oblikah zelo priljubljena tudi v Mehiki , na Japonskem , v Indiji, v manjši meri pa tudi v Evropi . Športni vidik je pri tej obliki rokoborbe kljub vsej »lažnosti« precej ohranjen, saj morajo biti nastopajoči tehnično, predvsem pa fizično izredno sposobni, da lahko izvajajo in zdržijo vse elemente predstave dan za dnem.
/Iz Wikipedije, proste enciklopedije/
ROKOBORBA NA MIVKI - / Beach Wrestling /
Od davnin na vseh kontinentih prakticirajo tradicionalno obliko rokoborbe, ki jo izvajajo na zemlji, mivki, žaganju in podobno. Taki načini rokoborbe imajo zelo enostavna pravila in so zanimivi za publiko. Zaradi tega se je BIRO FILA odločil, da naredi način rokoborbe, ki se lahko uporablja povsod, brez tehničnih sredstev in ki prevzame elemente tradicionalne rokoborbe pod imenom «ROKOBORBA NA MIVKI». Ta oblika ima za namen popularizacijo rokoborbe, aktiviranje klubov v času počitnic v naravnem okolju, stimulacijo razvoja rokoborbe ter da rokoborbi pritegne sponzorje z atraktivno disciplino.
PRAVILA "ROKOBORBE NA MIVKI " ZA MOŠKE IN ŽENSKE
Člen 1.
STAROSTNE KATEGORIJE
10 do15 let - KADETI
16 do 20 let - MLADINCI
21 let in več – ČLANI
KATEGORIJE
Organizator rasporedi prijavljene v dve kategoriji: ena kategorija za lažje in ena za težje. Tekmovalcev se ne tehta, kategorije se naredijo na osnovi razvitosti tekmovalcev in se poskrbi za idealno število tekmovalcev v posamezni kategoriji.
VRSTE TEKMOVANJ
Turnirji in šampionati odprtega tipa brez pripadnosti klubom in brez vsakega dovoljenja /licence/.
Turnirji in šampionati za člane nacionalne federacije.
Člen 2.
TEKMOVALNA OPREMA
Kopalke za moške, brez drugih dodatkov. Enodelne ali dvodelne kopalke za ženske brez drugih dodatkov.
PODLAGA ZA TEKMOVANJE
Podlaga za tekmovanje je mivka s krogom premera 6 metrov.
TRAJANJE BORBE
Borba traja en period maksimalno 3 minute.
TEKMOVALNI SISTEM
Tekmovanje se odvija po sistemu neposrednega izločanja.Dva tekmovalca, ki sta izgubila v polfinalu sta uvrščena na III.mesto.
PREPOZNAVANJE ROKOBORCEV
Po rasporeditvi tekmovalcev po kategorijah, dobi vsak rokoborec trak s številko od 1 do .../število tekmovalcev/, različnih barv za vsako kategorijo in si ga zaveže okoli gležnja.Po vsaki borbi poraženec preda trak sodniku.
SOJENJE
Borbo sodi en sodnik in na njegovo odločitev ni pritožb.
ZMAGE
Rokoborba na mivki je samo v stoječem položaju.Zmaga se dobi na naslednje načine:
S tušem, ko se rokoborec dotakne podlage z obema plečkama.Z metom, ko rokoborc nasprotnika dvakrat pripelje v položaj, da se z delom telesa dotakne podlage. V času akcije se lahko aktivni rokoborec dotakne podlage z enim kolenom ali z obema.Z izhodom iz tekmovalnega kroga, ko nasprotnika primora da se z eno nogo dotakne površine izven kroga.S seštevkom enega meta in enega izhoda.S sodnikovo odločitvijo v primeru, da v treh minutah ni nobene akcije. Sodnik se odloča na osnovi aktivnosti rokoborcev.
PREPOVEDI
Udarci z nogami ali pestmi, napad na obrazni del, vlečenje za lase, uporaba raznih krem in maž za telo, meti,ki lahko povzročijo poškodbe.Prekinjanje borbe iz katerega koli razloga je prepovedano.
Člen 3.
KLASIFIKACIJA
Prvo, drugo in dva tretja mesta se podelijo za lažjo in težjo kategorijo.Dva prvaka kategorij se borita za naslov absolutnega prvaka in zmagovalca turnirja.Prvak iz lažje in prvak iz težje kategorije se borita za prvo in drugo mesto v apsolutni kategoriji.Zmagovalec je apsolutni prvak,poraženec pa je drugi v apsolutni kategoriji.Drugi iz lažje in drugi iz težje kategorije se borita za tretje mesto v apsolutni kategoriji.Zmagovalec je tretji poraženec pa četrti v apsolutni kategoriji.
Lozana, 01.06.2004
Rokoborba na mivki - moški
Rokoborba na mivki - ženske
|
|
|
 |
|
|
|
|